Nadgradnja pametnih televizorjev bo prav kmalu postala realnost, saj pametni TV-ji, kupljeni pred par leti, niso več tako odzivni kot so bili prej, oziroma je vmes že prišla nova verzija operacijskega sistema, ampak ne za vaš model. Zato bodo zunanje enote, kot so Nvidia Shield ali Xiaomi Mi Box, vedno bolj nujne, ker TV kot TV bo še vedno uporaben, njegov operacijski sistem pa ne. Danes si bomo pogledali, kaj nam nudi Google s svojim novim Chromecastom z Google TV.
Kaj je novega
Novi Chromecast with Google TV je že četrta Googlova verzija te napravice, ampak tu ne gre le za manjše kozmetične spremembe, zaradi katerih bi nanjo nalepili nalepko NOVO, kot to recimo dela Xiaomi s svojimi Mi Boxi, ampak je dejansko kar ornk nadgradnja glede na tretjo verzijo. Fizično je bolj ovalne oblike kot prejšnje verzije, novost pa je priloženi daljinec in sam operacijski sistem, ki je naložen na napravi.
Tisti, ki ne poznate Chromecasta - to je en mali pak, katerega vklopiš v TV, povežeš z internetom, in potem si na telefonu izbereš, kaj bi gledal, in to pošlješ, torej "castaš" na to mašinco, ta pa to predvaja na TV-ju. Telefon lahko medtem spraviš v žep, saj sam Chromecast predvaja vsebino, ne telefon. To je taka hitra razlaga, kako je Chromecast deloval oziroma še vedno deluje.
Ampak četrta generacija ima nadgradnjo, ki sliši na ime Google TV. To ni nov operacijski sistem, ampak bazira na Android TV, čez pa ima preobleko, ki se osredotoča na izboljšano uporabniško izkušnjo in še močnejšo integracijo z Google asistentom.
Cena in specifikacije
Pri nas Chromecast stane med 80 in 90€, kar je malenkost dražje od Xiaomijeve ponudbe, ki je trenutno okrog 70 evrov. Ampak ali je vreden tistega desetaka več? Če mene vprašate, ja, je vredno. Predvsem zato, ker je to Googlova naprava, in bodo posodobitve na voljo takoj, ko pridejo ven.
Chromecast ima 4-jedrni procesor, 2 GB rama in 8 GB internega pomnilnika, a je od tega samo 4 GB na voljo za aplikacije.
Uporabniška izkušnja
Na prvi pogled ni večje razlike med Google TV in Android TV vmesnikom, a te razlike, ki so, so subtilne in naredijo izkušnjo prijetnejšo. Največja in najbolj očitna razlika je v menijih za nastavitev naprave. Delovanje je gladko in tekoče, aplikacije so odzivne. Recimo Telemachova EON aplikacija je tu hitra, tekoča in deluje brez težav. Na Xiaomiju ali recimo na mojem Sony TV-ju pa deluje polžje in ni med najbolj odzivnimi.
Je pa to prva Android TV naprava, ki podpira Apple TV. Naprava podpira 4K, različne HDR formate do 60 sličic na sekundo. Ima samo en USB-C vhod, ki ga potrebuje za napajanje. Nanj pa lahko priklopite tudi USB-C hub z napajanjem, tako da lahko potem nanj priklopite zunanje diske in podobno.
Daljinec
Daljinec je manjši in lepo sede v dlan, gumbi imajo dober občutek, fajn klikajo. Moti me postavitev gumbov za glasnost, ki so na desni ob strani daljinca - ampak to verjetno zato, ker sem levak, in daljinec vihtim z levo roko. Levičarji smo vedno zapostavljeni, krivica!
Daljinec ni osvetljen, tako da je v temi malce težje upravljati z njim, ampak sčasoma ga osvojimo in nam tema ne povzroča več težav. Ima pa vgrajen IR blaster, tako da lahko kontrolira tudi starejše televizorje - lahko ga prižge in ugasne, kontrolira glasnost in izbira vhode. Kar je super, saj tako ne rabiš imeti dveh daljincev pri roki.
Zaključek
Android TV postaja vedno bolj zrel in dovršen televizijski vmesnik, ima sicer še vedno svoje težave, a te so z vsako novejšo verzijo manjše. Zato vedno priporočam nakup TV-ja z Android TV sistemom, če je le mogoče. Kateri TV pa sedi v vaši dnevni sobi? Je že pameten ali ga boste nadgradili s kako škatlico, kot je ta Chromecast ali Mi Box?